VIŠJA CENA Zadeva je pravzaprav zelo enostavna in po vseh premlevanjih že nekoliko dolgočasna. Res je sicer, da je sprememba slovenske nepremičninske zakonodaje potrebna zaradi prilagajanja evropskim standardom, vendar je prav tako res, da je sedanji 13 aneks sporazuma z EU mogoče razumeti le v kontekstu italijanskega izsiljevanja. Kaj podobnega, kot je Evropska Unija zahtevala od Slovenije namreč doslej še ni zahtevala od nobene druge pridružene članice. Primerjava asocijacijskih sporazumov ostalih pridruženih članic Evropske unije (Poljska, Češka, Slovaška, Bolgarija, Romunija in baltskih držav) namreč pokaže, da Slovenija že v tem trenutku povsem izpolnjuje kriterije za sprejem v pridruženo članastvo. Unija je namreč doslej od pridruženih članic v prvi fazi (ob uveljavitvi sporazumov) zahteva zgolj ukinitev diskriminacijskih predpisov do tujih podjetij, ki so ustanovljena po pravu pridruženih članic. Teh omejitev Slovenija praktično ne pozna. Dolgoročno, v drugi fazi, ob vstopu med polnopravne članice oziroma ob koncu prilagoditvenega obdobja pa zahteva še več - enako, "nacionalno obravnavo" za vse podružnice podjetij EU (in ne samo tiste, ki jih njihovi državljani ustanovijo v pridruženi članici) ter prost nakup nepremičnin samostojnim podjetnikom, ki poslujejo v tej državi. Če natančno seciramo "španski predlog" lahko seveda ugotovimo, da je na videz zelo podoben podobnim določbam v ostalih pridružitvenih sporazumih. Do uveljavitve sporazuma (štiri leta do zadnje ratifikacije) sprememba slovenske zakonodaje pravzaprav skoraj ni potrebna, ob koncu tega obdobja pa bi Slovenija seveda v vsakem primeru morala spremeniti Ustavo in sprejeti nov Zakon o stvarnih pravicah tujcev. Pismo oziroma "španski predlog", ki ga je predsednik slovenske vlade 10. junija lani na zasedanju Ministrskega sveta podpisal v Luxemburgu seveda "pokriva" nakupe nepremičnin teh dveh dodatnih kategorij, ki jim morajo pridružene članice odprti svoj trg nepremičnin (podružnice podjetij iz EU in "zasebne podjetnike") vendar gre še precej dalje od tega, saj vsem tujcem, torej fizičnim osebam, ki so vsaj tri leta prebivale na "ozemlju Slovenije" omogoča svoboden nakup nepremičnin. Povedano preprosto - tujcu, ki bo želel v Sloveniji kupiti nepremičnino torej zaradi uresničitve te njegove želje ne bo potrebno v Sloveniji prodajati špecerije, ustanoviti podjetja ali celo zaprositi za stalno prebivališče. Ne, dovolj bo, da je nekoč že postopal po slovenskem ozemlju in če mu bo pildek o tem dejstvu izdal kak slovenski, cerkven ali pa organ Evropske unije. To namreč pojasnjuje pismo, ki ga v zvezi s tem Janez Drnovšek že lani poslal italijanskemu zunanjemu ministru Lambertu Diniju. V uvodnem delu pisma je namreč slovenska vlada pojasnila, da so v skladu z Ustavo Republike Slovenije vse ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, nato pa zatrdila, da bo "španski kompromis" ratificiran kot "integralni del Sporazuma o pridruženem članstvu." Pismo hkrati pojasnjuje, da bodo nepremičnine v Sloveniji lahko kupovali državljani Evropske Unije, ki so imeli v Sloveniji vsaj tri leta "stabile residenza" na ozemlju, ki "sestavlja sedanje ozemlje Slovenije." Razen tega naj bi državljani članic Evropske Unije v bodoče dokazovali stalno bivanje na sedanjem ozemlju Republike Slovenije "v skladu z veljavnimi metodami evidentiranja, ki jih zagotavljajo slovenski Zakon o administrativnem postopku" kot tudi na podlagi "dokumentov, ki jih bodo v tistem trenutku izdali lokalni organi, pristojni za to, ter države članice Evropske Unije in cerkvene oblasti."