doščala njenim državljanom, ali pa dosežejo prepoved uvoza lastnim državljanom. Danes dva milijona Američanov kljub opevanemu svobodnemu pretoku blaga in storitev ilegalno kupuje ameriška zdravila v Kanadi, ker so tam cenejša. Vendar dolga roka ameriških proizvajalcev sega tudi v Kanado: namesto da bi se zdravila v ZDA pocenila, se dražijo v Kanadi. Skratka: cene, ki jih postavljajo za Američane, se prenašajo na ves svet. Podatek, da so cene zdravil v ZDA najvišje, ameriških proizvajalcev ne spravlja v zadrego. Vpijejo, da bi se morala zdravila v Evropi in Kanadi podražiti, na pa da bi se morala ameriška poceniti. Svojo javnost zavajajo, da je tisto, kar terja visoke cene obstoječih zdravil, razvoj novih, in da ameriški državljani plačujejo stroške tega razvoja za ves svet. Angellova sistematično razkriva, da so stroški razvoja novega zdravila bistveno manjši, kot to razglaša farmacevtska industrija, proizvodni stroški pa so skoraj zanemarljivi. Na ceno zdravila najbolj vplivajo stroški njegovega trženje in dobički, ki si jih odmerijo lastniki. Razvoj bodočih zdravil je po obsegu šele tretji dejavnik pri ceni. Zakaj farmacevtska industrija postavlja tako visoke cene za svoja zdravila? Pravilen odgovor zveni cinično, vendar ni zato nič manj resničen: zato, ker jih lahko. V zdravstveni dejavnosti namreč ponudba in povpraševanje nista porazdeljena med proizvajalca oziroma trgovca na eni strani in na kupca na drugi. Oboje, tako ponudbo kot povpraševanje, določajo zdravniki in proizvajalci zdravil. Pacient, ki pri nakupu avtomobila ve, kaj išče in kaj si lahko privošči, je pri bolezni odvisen od tega, kar mu priporočajo zdravniki in proizvajalci zdravil. Temu ekonomisti pravijo informacijska asimetrija: kladivo in nakovalo sta v istih rokah. Ta asimetrija ni prisotna samo pri zdravilih, temveč domala pri vseh zdravstvenih storitvah, ki jih ponujajo izvajalci in proizvajalci. Prav zato je profitno izvajanje zdravstvenega varstva, še zlasti če je slabo regulirano, tako nevarno: neizogibno vodi do povampirjenja tistih, ki v njem prodajajo svoje usluge, saj imajo pred seboj slabo obveščenega in od njih odvisnega bolnika. Farmacevtska industrija (ne samo ta, vendar knjiga obravnava to področje) izkorišča človekov strah pred smrtjo in željo po ozdravitvi za oderuško navijanje cen zdravil. Pravi, da je nemočna, če zaradi tega umirajo tisti, ki nimajo denarja. Če bi bile cene nižje, pravi,