Kratek nasvet: ne razmišljaj toliko o strahu, bodi pogumna in samozavestna, imej se rada ter spoštuj, vse drugo, tisto veliko ljubezen, ki jo vsak prej ali slej doživi, pa prepusti naključju, da pride in se povabi kar sama. Bolj ko boš razmišljala o početju starejših ljudi, razočaranjih, skokih čez plot, nezvestobi in zmerljivkah, ki letijo vsevprek, o vsem tistem, kar spridi in zastruplja ljubezen, bolj boš sama sebi ponujala odgovor: "Pa kaj! Saj se ne izplača! Zakaj bi tvegala? Zagotovo bom razočarana!" Kdor tako razmišlja, je brez dvoma razočaran. Ker od ljubezni beži in je nikoli ne doživi. Spusti se v avanturo veselega, vznemirljivega pričakovanja, potem pa bo, kar bo, in če ne bo uspelo prvič, bo drugič, tretjič ali naslednjič. To je nemir življenja in škoda bi bilo, da bi se izteklo brez njega.