Zgodba o Jaki Jakopiču je polna naključij, eno med njimi pa je hotelo, da je prvo kemoterapijo prejel prav na svoj 24. rojstni dan, 13. (da, trinajstega) maja. V ambulanto je moral vsakih štirinajst dni, kjer mu je potem po šest ur v žilo kapljala tekočina. Skupno petnajst kemoterapij v pol leta, nato pa še 32 obsevanj v mesecu dni. Da mu je bilo lažje, so ves čas skrbeli prijatelji, ki so ga obdajali, vseeno pa pogosto ni bilo lahko. Po drugi je šel s prsti skozi dolge lase in v rokah mu je ostal cel šop. Nato še drugi in tretji, nakar ga je dekle pobrilo. Spet so mu na pomoč priskočili prijatelji, ki so ga odpeljali na počitnice na morje, kamor se je nato vračal ves čas kemoterapij, kar mu je dalo nov zagon in voljo.