To niti po naključju ni res. V tistem trenutku sploh nisem razmišljal, da bi se vrnil iz Švice, kjer sem imel posel, in se lotil trenerskega dela v Sloveniji. Jeras oziroma njegov pomočnik Čotar me je pred EP poklical na pomoč. Pomoč je bila smiselna, če sem bil na klopi, in tako je na EP na Hrvaškem tudi bilo. Podobno je bilo tudi pred OI v Sydneyju, a sem dejal, da je sodelovanje smiselno le pod pogojem, da sem zraven tudi na pripravah in potem na igrah. Pozneje se je izkazalo, da nisem mogel dobiti akreditacije ne za olimpijsko vas ne za tekme. Tekme sem si nato komaj ogledal, saj so bile vstopnice razprodane. Res je, da sem bil takrat veliko v družbi Jankovića in Milovanoviča, a nobenega govora ni bilo o tem, da bi jaz zamenjal Jerasa. Imel sem dobro utečen posel in priložnost za trenersko delo v Švici. Nisem pa imel nobenih ambicij po selektorski vlogi. Zamisel se je rodila šele po tem, ko je Jeras napovedal svoj odhod.