Najpomembneje je, da danes govorimo o našem članstvu z imeni, včasih pa smo se res hvalili s številkami in se ves čas vrteli okrog magične meje 100.000 ter z množičnostjo, takrat še kako zaželeno, saj je pomenila svojevrstno mobilizacijo delovnega ljudstva za zdravju koristno rekreacijo. Ta črno-beli, statistični način obravnavanja Planinske zveze Slovenije in njenega članstva je zdaj zamenjalo vsebinsko delo na številnih področjih. V ospredju je seveda planinska dejavnost oziroma gorništvo (oznaka, ki se vse bolj uveljavlja) z alpinizmom, turnim smučanjem in športnim plezanjem vred. Okolje pa nas priznava kot organizacijo civilne družbe, ki deluje v javno dobro. Vendar naj kljub vsemu le navedem nekaj številk: imamo 74.000 registriranih članov, 240 planinskih društev, razpršenih po vsej Sloveniji in v zamejstvu (Trst, Celovec...), skoraj 800 aktivnih članov Gorske reševalne službe, gorske in planinske vodnike, markaciste, ki skrbijo za več kot 7000 kilometrov planinskih poti vseh težavnosti, in seveda planinsko gospodarstvo z 200 visokogorskimi in srednjegorskimi postojankami, bivaki in zavetišči. PZS je že leta 1991 postala članica Mednarodne planinske organizacije UIAA, v kateri tvorno deluje vrsto let. Zato ni naključje, da je mednarodna komisija za zaščito Alp CIPRA povabila PZS, da prevzame izdajo Poročila o Alpah št. 2 za prihodnje leto, v katerem bo lahko predstavila tudi svoja prizadevanja pri ohranjanju gorskega okolja, ki je ekološko izjemno občutljivo, načenjajo pa ga tudi skrb zbujajoče podnebne spremembe.