Mednje spadajo: naložbe v pridobitev materialnih pravic, naložbe v patente, licence, koncesije, blagovne znamke, organizacijski stroški ali zagonski stroški pri uvajanju novega dela podjetja, nove dejavnosti itd., stroški razvoja, dobro ime, vlaganja na tujih osnovnih sredstvih.. V praksi se pri samostojnih podjetnikih med navedena dolgoročna sredstva največkrat šteje vlaganja na tujih osnovnih sredstvih ter nabavo računalniških programov za dejavnost, ki jih nabavijo posamično (brez računalnika) in jih uporabljajo daljše obdobje od enega leta (npr. programi za vodenje računovodstva, zalog, osnovnih sredstev, osebnih dohodkov...). Podjetniki za potrebe dejavnosti pogosto najamejo poslovne prostore, ki se vodijo pri drugem gospodarskem subjektu med osnovnimi sredstvi (lahko je lastnik tudi občan). Na podlagi najemne pogodbe ali pridobljene stavbne pravice najemojemalec vlaga v tuje osnovno sredstvo. V tem primeru je potrebno taka vlaganja (seveda, če ne gre le za vzdrževanje osnovnih sredstev, kot je npr. beljenje najetega prostora, kar evidentiramo kot redni strošek storitev) evidentirati pri vlagatelju med neopredmetena dolgoročna sredstva ter jih na podlagi pogodbe poračunati z najemnino poslovnih prostorov, oziroma v primeru, ko gre za pridobljeno stavbno pravico, obračunati amortizacijo. Menimo, da se navedena neopredmetena dolgoročna sredstva popišejo na enak način kot opredmetena osnovna sredstva.