Obseg tolarskih kreditov je februarja na mesečni ravni realno in tudi nominalno upadel. Pozitivni neto tok so beležili le krediti prebivalstvu, medtem ko so podjetja in DFO ter država tolarske kredite, najete pri bankah, neto odplačevali. K realnemu upadu so največ, kar 0.6 odstotne točke, prispevali krediti podjetjem in DFO, ki predstavljajo 56% vseh tolarskih kreditov domačih bank nebančnemu sektorju. Medletna rast vseh tolarskih kreditov se je znižala na raven 6.6%, kar je 1.8 odstotne točke manj kot mesec pred tem. Neto prilivi vseh tolarskih kreditov so v prvih dveh mesecih letos znašali 12 mrd SIT in so bili za več kot polovico nižji kot v istem obdobju lani. Februarja se je z upadom obsega tolarskih kreditov podjetjem in DFO končalo trimesečno obdobje njihove visoke rasti. K enoodstotnemu znižanju so največ (0.6 odstotne točke) prispevali dolgoročni krediti, ki predstavljajo 47.3% tolarskih kreditov. Negativni prispevek skupine okvirnih in kratkoročnih kreditov je bil predvsem zaradi 9.6-odstotne rasti okvirnih kreditov nekoliko nižji. Medletna rast tolarskih kreditov se je v primerjavi s preteklim mesecem znižala kar za 1.6 odstotne točke in je bila na ravni 3.2%. Neto tokovi tolarskih kreditov podjetjem in DFO so v prvih dveh mesecih letos znašali le 7 mrd SIT in so bili realno za skoraj polovico nižji od neto tokov iz istega obdobja lani, kar je posledica februarskega neto odplačevanja tolarskih kreditov v višini 5 mrd SIT. Podjetja se še vedno raje zadolžujejo v obliki deviznih kreditov, ki so ugodnejši od tolarskih. Kljub visoki osnovi iz lanskega leta se medletna rast že drugi mesec zapored ohranja na ravni, ki je višja od 50%. Njihovi neto prilivi so v prvih dveh mesecih letos znašali 87.2 mrd SIT in so realno za 1.7-krat presegli neto prilive iz istega obdobja lani. Januarja se je zadolževanje podjetij v tujini precej umirilo. Neto tokovi so tako znašali le 0.1 mrd SIT, v istem mesecu lani pa so dosegli 12.1 mrd SIT. Po dvanajstih mesecih neprekinjene rasti je realni obseg tolarskih kreditov prebivalstva ostal nespremenjen. Stagniranje je posledica zniževanja realnega obsega okvirnih in kratkoročnih kreditov, ki so upadli že drugi mesec zapored, medtem ko se obseg dolgoročnih kreditov nepretrgano krepi od januarja 2004 in je na medletni ravni realno porasel za 18. 6%. Prebivalstvo je v dveh mesecih letos neto najemalo tolarske kredite v višini 6.4 mrd SIT, kar je realno za 3.5% več kot v istem obdobju leta 2004. V marcu so se zaradi nižje vrednosti TOM-a (gl. str. 9) znižale obrestne mere za dolgoročne kredite za 1.6 odstotne točke. Za gospodarstvo so dosegle raven 7.2%, za prebivalstvo (stanovanjski krediti) pa 5.8%, tako da so bile nižje od obrestnih mer za kratkoročne kredite, ki so se ohranile na ravni 8% oziroma 7.8%.