Zanimivo je, da je med možnostmi financiranja programa znova priplavala na plan koncesijska gradnja. Tisti, ki smo spremljali rojevanje projekta, s katerim se je Slovenija trkala po prsih pred Evropo, še preden je sploh smela pomoliti nos vanjo, še dobro vemo, da takratna politična garnitura o koncesijah sploh ni hotela slišati. Danes, ko je povsem jasno, da lastni denar skupaj z ugodnimi in komercialnimi posojili nikakor ne bo zadoščal za več kot petsto kilometrov avtocest in drugih cest, natrpanih v program, so koncesije postale obetavna možnost. Menda se zanje zanimajo tako Italijani kot Avstrijci in Madžari, vendar pa je treba vedeti, da bo tudi dohodek od cestnin romal drugam kot za povračilo najetih posojil. Prav posojila bodo, kot kaže, reševala naše avtoceste, saj je za zasebni kapital bržkone bolj malo možnosti. Če pa drugih možnosti ne bo, bo treba posojila reprogramirati in jih odplačevati z državnim jamstvom.