ney pirat? Bi bil doudžinši boljši, če bi morali ustvarjalci prositi za dovoljenje? Naj bodo pripomočki, ki drugim omogočajo ohranjanje in razširjanje podob kot način negovanja ali kritiziranja naše kulture, bolj regulirani? Je res pravično, da zato, ker izdelaš iskalnik, tvegaš odškodnino v višini 15 milijonov dolarjev? Bi bilo bolje, če bi Edison nadzoroval film? Naj vsaka skupina, ki hoče posneti priredbo, najame odvetnika, da bi za snemanje skladbe dobila dovoljenje? Na vsako vprašanje bi lahko odgovorili z da, naša tradicija pa je odgovorila z ne. Naša tradicija, kot je izjavilo Vrhovno sodišče, »ni imetniku avtorske pravice nikoli podelila popolnega nadzora nad vsako mogočo uporabo njegovega dela.«25 Namesto tega so bili določeni načini uporabe, ki jih ureja zakon, opredeljeni z uravnoteženjem koristi, ki jo prinaša podelitev izključne pravice, in obremenitev, kot jih ustvarja izključna pravica. In do tega uravnoteženja je v zgodovini prišlo po zrelosti tehnologije ali njeni umestitvi v kombinacijo tehnologij, ki olajšajo distribucijo vsebine. Danes bi morali storiti enako. Tehnologija interneta se hitro spreminja. Način povezave na internet (žična proti brezžični) se spreminja zelo hitro. Omrežja nedvomno ne smejo postati orodje »kraje« umetnikom. Prav tako pa pravo ne sme postati pripomoček, ki bi uveljavil neki določeni način plačevanja umetnikom (ali natančneje, distributerjem). Kot precej podrobno opisujem v zadnjem poglavju te knjige, bi morali umetnikom zagotoviti plačilo, medtem ko trgu omogočamo zagotovitev najučinkovitejšega načina promocije in distribucije vsebine. Za to bodo potrebne vsaj začasne zakonske spremembe. Te spremembe je treba zasnovati tako, da z njimi uravnotežimo zakonsko varstvo in močan javni interes za nadaljevanje inovacij. To še posebej velja, kadar nova tehnologija omogoči neprimerno boljši način distribucije. In to je storil p2p. Tehnologije p2p so lahko idealno učinkovite pri premeščanju vsebine na zelo raznolikem omrežju. Če bi pustili, da se razvijejo, bi omrežje lahko postalo nepriNo. 102–563, 106 Stat. 4237, codified at 17 U.S.C. §1001. Ta regulacija pa spet ni odstranila možnosti brezplačne uporabe v smislu, ki sem ga opisal. Glej Lessig, Future, 71. Glej tudi Picker, »From Edison to the Broadcast Flag,« University of Chicago Law Review 70, 2003, 293–96. 25 Sony Corp. of America proti Universal City Studios, Inc., 464 U.S. 417, 432 (1984).