Zaradi prehoda Banke Slovenije na metodologijo, ki je skladna z Evropsko centralno banko, se je v ekonomskih ogledalih, ki opisujejo kredite in varčevanje prebivalstva, spremenila struktura tabel. Kreditna dejavnost bank se je v maju nekoliko znižala, saj je bila mesečna rast obsega kreditov nebančnim sektorjem najnižja v letošnjem letu, vendar je bila še vedno na razmeroma visoki ravni. Rast celotnega obsega kreditov glede na december je za 6,3 odstotne točke presegla rast iz istega obdobja lani. Še naprej se kljub postopnemu zviševanju osrednje obrestne mere ECB močno krepijo ugodnejši devizni krediti (v zadnjih 12 mesecih so porasli za skoraj 60 %), medtem ko je obseg tolarskih kreditov upadel. Po izredno visokih skupnih neto tokovih v aprilu (108,3 mrd SIT) so le-ti v maju nekoliko upadli in dosegli raven 63,9 mrd SIT. V petih mesecih letos je tako njihova vrednost dosegla že 425,8 mrd SIT, kar je 2,7-krat več kot v istem obdobju lani. Od tega je bilo kar za 411,3 mrd SIT neto tokov deviznih kreditov, ki so tako za 58,3 % presegli vrednost iz istega obdobja lani. Podjetja in NFI se zadolžujejo predvsem v obliki deviznih kreditov. Njihovi neto tokovi so v prvih petih mesecih letos predstavljali več kot tri četrtine celotnih neto tokov deviznih kreditov ter tako dosegli vrednost 320,1 mrd SIT, kar je za dobri dve tretjini več kot v istem obdobju lani. Predvsem po zaslugi podjetij so podjetja in NFI neto odplačevala tolarske kredite, in sicer v višini 3,2 mrd SIT. Podjetja in NFI so se v tujini zadolževala v precej manjšem obsegu kot doma, saj so tam v prvih štirih mesecih letos neto najemala kredite v višini 25,9 mrd SIT, kar je 16,6 % manj kot v istem obdobju lani. Kljub okrepljeni kreditni aktivnosti so banke na tujem neto najemale kredite v višini 39,9 mrd SIT, kar dosega le dobro polovico vrednosti iz istega obdobja lani. Celotni obseg kreditov prebivalstva ni upadel že vse od februarja 2005 in je v prvih petih mesecih letos porasel za 10,9 % (v istem obdobju lani za 9,3 %). Skupni neto tokovi so v petih mesecih letos dosegli vrednost 112,3 mrd SIT in so za 45,5 % presegli vrednost iz istega obdobja lani. Tudi prebivalstvo se zadolžuje predvsem v obliki deviznih kreditov, ki so v prvih petih mesecih letos s 93,0 mrd SIT neto tokov (40 % več kot v istem obdobju lani) predstavljali dobrih 80 % skupnih neto tokov. Obseg deviznih kreditov se je v zadnjih dvanajstih mesecih skoraj podvojil. Glede na postopno približevanje obrestnih mer za tolarske kredite obrestnim meram za devizne kredite se je okrepilo tudi zadolževanje prebivalstva s tolarskimi krediti, katerih neto tokovi so v petih mesecih letos znašali 19,3 mrd SIT, kar je za 86,9 % več kot v istem obdobju lani. Ugotavljamo, da nevarnosti večjih inflacijskih pritiskov preko okrepljenega zadolževanja prebivalstva ni, saj se po podatkih Banke Slovenije le manjši del (dobrih 16 %) neto najetih kreditov usmeri v potrošnjo, medtem ko se velik del novo najetih kreditov porabi za naložbe v stanovanja – neto tokovi tovrstnih kreditov so predstavljali dobrih 60 % skupnih neto tokov. Graf: Medletne stopnje rasti kreditov domačih bank nebančnim sektorjem