Novembrsko nebo se je sesirjalo v črno modrino in grozilo, da bo pričelo puščati. Mladenič se je že peš odpravil proti najeti garsonjeri na ulici Milana Milovanovića, pod strmo Balkansko, a ko se je znova spomnil skrivnostnega moškega, si je premislil, se na Terazijah zrinil na prepoln avtobus in se odpeljal proti Narodni knjižnici. Hotel je preveriti, kdo je ta g. Anastas S. Branica, avtor tako dragocene knjige, da jo je dal lastnik vezati v dragi safian. Tam, v Narodni, je delal Stevan Kusmuk, priden fant, ki je diplomiral v rednem roku in se, menda nevajen biti brez dela, volontersko udinjal v veliki čitalnici. Na srečo v knjižnici ni bilo veliko obiskovalcev in je lahko pomagal Adamu skoraj dve uri brskati po katalogih, bibliografijah in leksikonih piscev. Nikjer ni bilo nobenega Branice.