Po uradnih statistikah je v Južni Afriki več kriminala (vključno z umori) kot v drugih črnskih državah Afrike. Sicer pa, ali je to kaj presenetljivega. Druge države so bistveno manj razvite in prebivalstvo še živi v marsičem povsem tradicionalen način življenja v vaških skupnostih, v Južni Afriki pa so tudi najrevnejši sloji že »okuženi« s pridobitvami zahodne potrošniške družbe kot so televizorji, avtomobili in podobnim. Če živiš v skromni afriški vasi in z motiko obdeluješ polje, sploh nikoli ne prideš v stik s tistimi, ki živijo v razkošnih mestnih stanovanjih z bazenom in vozijo mercedese. Če pa si brezposelen, živiš v predmestni baraki in lahko vsak dan opazuješ tiste, ki živijo enako kot premožni sloji v zahodni Evropi, se ti verjetno lažje v glavo prikrade misel, da bi si del njihovega bogastva prisvojil po nelegalni poti. Podoben »preskok« v zahodni način življenja ostale črnske države še čaka in zagotovo ne bo potekal brez pretresov. Na več kot 1400 km dolgi poti z najetim avtom, kjer sva se vozila po čistem podeželju, nisva mogla s prijateljem videti niti ene tradicionalne afriške vasi, kjer bi prebivalci živeli v hišicah iz blata in živeli tako kot pred stoletji. V tem pogledu Južna Afrika ni prav nič več podobna »pravi« Afriki. Tiste eksotike skromnih vasic z gručami skakajočih otrok v Južni Afriki tako rekoč ni več. Razvita industrija, rudarstvo, zahodni načini kmetovanja in različne postindustrijske storitvene dejavnosti so zunanjo podobo pokrajine povsem spremenile tudi na podeželju. Sem ter tja lahko naletiš na farme belih kmetov, ki spominjajo na ameriške ranče, le nekaj kilometrov stran pa vidiš naselja črnskih podeželanov, ki z življenjem v nekdanjih vaških skupnostih nimajo prav nič več skupnega. Na nek način so me spominjala na naselbine na nekdanjem vzhodnoevropskem podeželju, kjer so zasebne kmete odpravili, obdelovalno zemljo združili v velikanske in na moč dolgočasne obdelovalne komplekse, ljudi pa preselili v nova in na hitrico zgrajena naselja brez »prave duše«. Razlika je le v tem, da veliki obdelovalni kompleksi v Južni Afriki niso v lasti države, črnsko prebivalstvo pa ne živi v blokovskih naseljih kolhozniškega tipa, ampak po raztresenih hišicah in včasih tudi barakah.