Šazli je vztrajal, da bodo mostišče uničili le tako, da z vzhodnega brega prekopa umaknejo več enot. Predsednik Sadat se s tem ni strinjal in po daljšem prerekanju je generala razrešil vseh dolžnosti ter imenoval novega poveljnika. Toda to ni pomagalo, saj se je izraelsko mostišče vedno bolj širilo. Prodirajoče sovražne enote so bile samo še dobro uro vožnje oddaljene od Kaira, presekana sta bila tudi cestna povezava za Izmailijo in železniški promet zahodno od nje. Enaindvajsetega oktobra je del Šaronovih sil zasedel položaje nedaleč od ceste Kairo-Izmailija, od koder bi lahko že obstreljevale Kairo. Med Izmailijo in Suezom so bile tri pomembne ceste v smeri sever-jug in šest cest v smeri vzhodzahod, torej je bil ta odsek izjemno pomemben za hitro premeščanje čet. Drugi del izraelskih čet je zavil proti Suezu na jugu in 20.000 vojakov ter 200 tankov tretje egiptovske armade stisnil v past, odrezane od preskrbovalnih virov in pitne vode. Izraelci so se medtem nemoteno oskrbovali z gorivom iz ogromnega naftnega skladišča, ki so ga odkrili ob zasedbi vojaškega letališča Fajid. Tam so zasegli tudi raketne baterije SAM 6, ki jih dotlej niso poznali. Njihove premične rampe z nepoškodovanimi radarskimi usmerjevalniki je Šaron takoj poslal v Tel Aviv, od tam pa so jih Američani odpeljali v ZDA, da si strokovnjaki temeljito ogledajo neznano orožje. Sovjetska zveza je pozorno spremljala dogodke na bojišču. Sovjetski premier Aleksej Kosigin je prišel v Kairo že 16. oktobra. Po razmisleku je sklenil, da je treba čim prej ustaviti boje in izkoristiti egiptovske uspehe, dokler je še čas in dokler se njihova fronta ne zruši. Le še nekaj dni in egiptovska tretja armada bi bila popolnoma uničena. Rusi so se zavedali, da bi uničenje tretje armade pomenilo poraz vse egiptovske vojske, ki so jo z orožjem in znanjem opremili prav oni, in da bi bil to močan udarec sovjetskemu prestižu v tem delu sveta. Tudi ZDA so podpirale prekinitev ognja, saj so videle, da se položaj preveč zapleta, ohranitev tretje armade pa bi olajšala pogajanja med obema stranema. Kissinger je hitro poletel v Moskvo in se sestal z Brežnjevim, da bi se dogovorila o podrobnostih in postopku, pri katerem bi bila posrednica OZN. Izglasovana resolucija Varnostnega sveta št. 33 je zahtevala prekinitev sovražnosti najkasneje do 22. oktobra ob 18.52. Druga egiptovska ar-