Ko sem bil pred nalogo ustanavljanja “think tanka”, mi je mnogokrat prihajala na misel globalna politika velesil do držav Perzijskega zaliva. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja so se države ob Perzijskem zalivu politično precej okrepile. Iran je za časa šaha močno napredoval, Irak se je ekonomsko krepil, Savdska Arabija je bila dokaj stabilna. Iran je celo podržavil del naftne industrije, Irak se je vojaško močno krepil in je ogromno vlagal v povečanje moči svoje države. Tedaj je bilo tudi obdobje ustanovitve OPEC-a, ki je kot kartelna organizacija nenadoma dvignil cene nafte in s tem povzročil svetovno naftno krizo. Nato se je, tako se zdi zdaj, konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja politika do tega dela sveta očitno spremenila. Prej so se favorizirale močne in stabilne države tega z nafto izjemno bogatega področja, potem pa je očitno prišlo do preobrata in cilj je postal, da se režimi oslabijo in da njihov vpliv na svetovne naftne razmere postane obroben, pa čeprav so naftna ležišča na njihovem ozemlju.