loveštvo se danes po eni državno televizijsko podjetje in strani ukvarja s proiz- časopis Izvestja. vodnjo hrane, po drugi Gazprom ima z Nemčijo že podpa z vprašanjem razpolaganja za- pisano pogodbo za zgraditev dostnih količin energetskih vi- tako imenovanega plinovoda Serov, med katerimi po pomemb- verni tok, ki se iz razumljivih ponosti prevladujeta nafta in plin. litičnih razlogov izogne prehodu Kdor obvladuje oziroma bo obv- čez Poljsko. Od Baltika se bo pod ladoval trg teh dveh surovin, bo morjem nadaljeval proti Nemčiji v veliki meri, če ne odločilno, go- in dalje proti Franciji in Veliki spodarsko in politično pogojeval življenje v razvitem svetu ter možnost razvoja slabo razvitih ali povsem zaostalih dežel v svetu. Od nekako prve svetovne vojne naprej naftna ležišča in njihovo izkoriščanje upravljajo države zahodnega sveta, med temi zlasti ZDA, Velika Britanija in Francija. Sovjetska zveza je sicer od carske Rusije podedovala tudi velika naravna bogastva, od rud do petrolejskih zalog, vendar ni nikdar resno ogrožala premoči zahodnega kapitalističnega sveta na tem področju. Na svetovno oziroma bolje evropsko tržišče zemeljskega plina je SZ začela posegati v zadnjih tridesetih letih, zlasti pa po razpadu komunističnega režima in še posebno v času predsedo- Vladimir Putin in Silvio Berlusconi vanja Vladimirja Putina. Obnovljena Rusija je tako rekoč Britaniji. V načrtu je nadalje pličez noč napeljala nekaj plinovo- novod Južni tok od Črnega dov proti Evropi, ki danes na- morja prek Bolgarije in Grčije do pajajo Nemčijo, Francijo in Ita- Južne Italije, katerega drugi krak lijo. Danes kar četrtina plina, po- naj bi se usmeril prek Bolgarije, rabljenega v Evropski uniji, že Romunije in Madžarske proti prihaja iz Rusije. Veliki prepro- Dunaju. Po zadnjih Gazpromodajalec ruskega plina je znano vih načrtih naj bi trasa tega plipodjetje Gazprom, ki je po svoji novoda tekla tudi čez Slovenijo gospodarski in politični moči proti Trstu in Severni Italiji, čeneke vrste država v državi. Nje- mur so v Sloveniji naklonjeni. gova moč se bo z uresniče- Evropska unija bi rada zmanjšala vanjem ambicioznega cilja, da svojo odvisnost od dobave ruskenajpozneje v desetih letih posta- ga plina, vendar ji ni še uspelo ne največje podjetje na svetu, še oblikovati skupno energetsko dodatno okrepila. Naj mimogre- politiko. V načrtu ima speljavo de povemo, da je Gazprom v 51- “svojega” plinovoda iz danes saodstotni državni lasti tako, da mostojnih držav Azerbajdžana in kdor vlada temu podjetju, vlada Turkmenistana ob Kaspijskem Rusiji. Zaposluje namreč 430 ti- morju, in sicer prek Bolgarije, soč ljudi in njegovih je 155 tisoč Romunije in Madžarske do Dukilometrov plinovodov. V njego- naja, poimenovanega Nabucco. vi lasti so še letalska družba, Uresničitev tega načrta zavira tretja največja ruska banka, dejstvo, da Unija nima še izdela-