Sicer pa so se temeljitega notranjega prestrukturiranja v Petrolu, ki je s svojimi družbami danes prisoten v Avstriji, BiH, na Hrvaškem ter na Cipru, lotili že pred tremi leti. S številnimi ukrepi jim je stroške poslovanja do danes uspelo znižati za 23 odstotkov, kar pomeni slabih sedem milijard tolarjev prihranka (samo lani so bili primerljivi stroški poslovanja v primerjavi s predhodnim letom nižji za 2,4 milijarde). Lani so se lotili tudi preurejanja strateških poslovnih funkcij podjetja in organiziranja nekaterih dejavnosti v okviru avtonomnih poslovnih enot. Na trgovinski rvni so mrežo skladiščnih zmogljivosti za tekoča goriva uskladili z ugotovljenimi potrebami, zgradili osrednji distribucijski center za kosovno trgovsko blago, v celoti prenovili ali zgradili pa so tudi 14 bencinskih servisov (v BiH so odprli prvih šest bencinskih servisov). Ob koncu lanskega leta jih je bilo 162 že vključenih v franšizno mrežo. Z oddajo bencinskih servisov v upravljanje na podlagi franšiznega sistema je Petrol lani v primerjavi z letom 1999 še za 18 odstotkov zmanjšal število zaposlenih. V svoji dolgoročni strategiji (sprejeti pred dvema letoma) največja slovenska naftna družba poleg krepitve položaja na slovenskem naftnem trgu in internacionalizacije poslovanja predvideva tudi vstop na ekološko in energetsko področje. Z odkupom 26-odstotnega lastniškega deleža izpeljana kapitalska povezava Petrola z družbo Aquasystems, ki ima koncesijo za graditev in upravljanje komunalne čistilne naprave v Mariboru, pomeni prvi korak v tej smeri. Z lani pridobljenimi šestimi novimi koncesijami za plinifikacijo in sedmimi, ki naj bi jih pridobil letos, Petrol utrjuje svojo vlogo glavnega igralca tudi na področju plinske dejavnosti. Pristojnemu državnemu organu pred kratkim poslana prošnja za pridobitev licence za trgovanje z elektriko pa kaže, da na liberaliziranem trgu z električno energijo prav tako ne misli statirati.