Zgodba o terminalih se je začela 10. februarja, ko je tržaški Il Picolo objavil obsežen članek o namerah dveh mednarodnih družb, da se lotita gradnje vsaka svojega terminala, ob katerih bi pristajali tankerji z utekočinjenim plinom, tega segrevali v plinasto stanje in nato shranjevali v rezervoarje in pošiljali v plinsko omrežje. Zaradi zimskih zapletov pri oskrbi s plinom iz Rusije so načrti dobili podporo deželne vlade Furlanije Julijske krajine, ki je v projekt kopenskega terminala celo vstopila kot partnerica. Na slovenski strani je objava načrtov sprožila buren odziv javnosti, predvsem zaradi morskega terminala. Ta naj bi povzročal ohlajevanje morja, zaradi čiščenja cevi plinovoda z varekino naj bi onesnaževal morje, posegel bi v plovni režim Tržaškega zaliva, povečal bi se promet velikih tankerjev in s tem možnost trka ter večjih ekoloških nesreč. Terminala bi bila lahko tarča za teroriste. Pri tem so se sklicevali na napad iz leta 1972, ko so palestinski teroristi zažgali del naftnega terminala v Trstu.