Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je pred kratkim s svetniškim vprašanjem na takojšnji odgovor avlo Deželnega sveta seznanil s problemom onesnaženosti kraškega podzemlja z nafto in drugimi kemikalijami. Deželni svetnik je posebej podčrtal primer jame pri Bazovici, ki je bila nekoč globoka 75 m, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa so jo uporabili kot odlagališče za onesnaženo zemljo, ki so jo odvažali iz okolice naftnih rezervoarjev, poškodovanih v atentatu proti družbi Siot. Deželna uprava je komaj leta 1999 začela čiščenje omenjene jame, dela pa so se zaustavila pred koncem, tako da je še danes na dnu jame pravo jezero nafte. Na vprašanje deželnega svetnika Gabrovca je pristojni deželni odbornik Elio De Anna odgovoril z daljšim poročilom. V svoji repliki je Gabrovec poudaril dejstvo, da si krajevne uprave, od občin preko pokrajin in pa vse do dežele, ne morejo zatiskati oči pred tako hudim in perečim problemom. “Nevarne odpadke v jamah nihče ne vidi, kar pa še ne pomeni, da ne obstajajo. Zlasti ne pomeni, da ne škodijo. Prej obratno. S časom nevarne, hudo strupene kemikalije pronicajo v podzemlje in s tem ogrožajo vodne vire, se pravi napajališča za vodovode, in morje”, je mnenja Gabrovec, ki je zato odbornika in torej Deželo pozval, naj nemudoma ustanovi stalno institucionalno delovno omizje, ki naj evidentira točne razsežnosti problema in poišče sveža državna in evropska finančna sredstva za njegovo reševanje. Z Gabrovčevim predlogom odbornik De Anna popolnoma soglaša. Pri tem je Gabrovec posebej pozval deželno upravo, naj nikakor ne išče grešnih kozlov v lastnikih zemljišč, na katerih so jame. Ti, tako Gabrovec, v večini primerov nimajo nobene možnosti, da bi jame primerno zaščitili ali celo zastražili, in so zato prej žrtve-oškodovanci kot pa krivci.