ZDA si kolapsa vladavine družine Saud zato ne morejo privoščiti. Šest desetletij trajajoče prijateljstvo se je začelo leta 1933, ko je takrat komaj nekaj let stara savdska monarhija podelila prvo koncesijo za črpanje mešani arabsko-ameriški naftni družbi s sedežem v Kaliforniji. Geostrateškega pomena monarhije za ameriške nacionalne gospodarske interese se je že sredi druge svetovne vojne začel zavedati tudi predsednik Franklin D. Roosevelt. Obramba Savdske Arabije je življenjskega pomena za obrambo Združenih držav, je menil leta 1943. Dve leti kasneje se je pred koncem vojne sestal s takratnim savdskim kraljem Abdulom Azizom Ibn Saudom, da bi dokončno potrdil prijateljstvo, ki naj bi držalo večno. Dogovor o ameriški zaščiti kraljeve družine v zameno za naftne posle, ki sta ga takrat moža sklenila v sueškem prekopu na krovu bojne ladje USS Quincy, drži vse do danes. Načet je bil zgolj s terorističnimi napadi 11. septembra, ko je bilo kar 15 od 19 napadalcev savdskega rodu. Američani so podvomili, ali se niso njihove prijateljske poti morda razšle. Po lanskih terorističnih napadih v Riadu pa so se pomisleki Bele hiše razblinili. Savdske oblasti so si s trdo roko protiterorističnega boja izborile ponovno zaupanje Busheve administracije. Tudi po zadnjih napadih se bo medsebojno razumevanje za neizprosen boj z Al Kaidino teroristično mrežo le še okrepilo. Bin Ladnu je to lahko le pogodu, saj svoj raison d'etre črpa prav iz vsakega objema samooklicanih zaščitnikov najsvetejših muslimanskih krajev z neverniki.