Bond si znova opomore šele sredi devetdesetih, ko v koži Piercea Brosnana v filmu GoldenEye novo nevarnost najde v svetovnem finančnem zlomu. Ta seveda ustreza ideologiji serije, saj je na abstrakten način posledica satelitskega orožja, ne pa kakšne razuzdane korporativne finančne politike. Ko v naslednjem filmu Jutri nikoli ne umre Bond vendarle pogleda v zakulisje neke globalne korporacije, ki grozi svetovni stabilnosti, je nevarnost spet abstrahirana in karikirana: predsednik uprave bi v imenu profita rad zakuhal kar novo svetovno vojno. Od takrat do danes se Bond ukvarja z manjšimi ali vsaj bolj lokaliziranimi problemi, pri tem pa bolj ali manj uspešno lovi duha časa. Tako v filmu Vse in še svet preiskuje umor nekega naftnega mogotca, v Umri kdaj drugič pa si – spet skladno z ideologijo serije – sovražnika preroško poišče na osi zla, v Severni Koreji.