Na koncu zadnjega volilnega leta 1992 je znašala letna inflacija kar 92,9 odstotkov, lani decembra pa je bila samo še 8,6-odstotna. Postopno zmanjševanje inflacije je eden največjih gospodarskih uspehov Drnovškove vlade, ki ji je z nadzorovanjem nekaterih sektorskih cen in s pomočjo nepopustljive politike Banke Slovenije, ko je šlo za zahteve po tiskanju novega denarja, uspelo spraviti letno inflacijo pod 10 odstotkov. V proračunskem memorandumu za letošnje leto si je vlada zastavila cilj, da bo konec leta inflacija znašala le od 6 do 7 odstotkov. Zaradi nepričakovano visoke mesečne rasti cen v prvih letošnjih mesecih, ko je inflacija mesečno presegla tudi po en odstotek, je vlada popravila prvotni načrt in postavila kot ciljno enoštevilčno inflacijo. Po ugotovitvah EIPF so največji delež k letošnji rasti inflacije prispevale cene storitev (med njimi so se najbolj podražile stanovanjske storitve in storitve družbenega varstva) ter cene zaščitenega sektorja, kot je kmetijstvo, šolske in pisarniške potrebščine itd. V zadnjem obdobju je vlada zavrnila številne zahtevke za podražitev cen nadzorovanih sektorjev, kot so elektrogospodarstvo, pošta, Telekom, naftni lobi in zavarovalnice. Marca je že prišlo do podražitve elektrike, nova predlagana podražitev elektrike za 10 odstotkov pa bi po izračunih elektrogospodarstva dvignila mesečno inflacijo za 0,5 odstotka. Takšne zahteve je vlada doslej zavračala, saj pristaja le na podražitve, ki mesečno ne bi povečale inflacije za več kot desetinko odstotka. Enako velja za zadnji predlog naftnega lobija, ki predlaga podražitev maloprodajnih cen bencina za približno 10 odstotkov. Pritisk naftnega lobija na vlado (julija se je bencin že podražil za tolar pri litru) je zlasti posledica iraške vojne, ki je povzročila velik skok cen surove nafte na svetovnem trgu, in hkratnega rastočega deviznega tečaja dolarja. Pristanek vlade na zahtevo naftarjev bi mesečno inflacijo povečal še za skoraj 0,5 odstotka. To pa bi skupaj s preostalim dvigom cen, ki se oblikujejo prosto, in z morebitno novo podražitvijo elektrike potisnilo letno inflacijo nad deset odstotkov. Merilo za takšna predvidevanja je sicer nizka avgustovska (0,1-odstotna) inflacija, ki pa je zaradi visokih mesečnih inflacij v prvi polovici leta na letni ravni še vedno 10,3-odstotna. Od tod tudi svarilo mag. Jožka Čuka, da je inflacija trenutno približno 10-odstotna, kar je nad načrtovano letno ravnjo. Popuščanje vlade zahtevam elektrogospodarstva in naftnega lobija bi cene še dodatno dvignilo in zagotovo preprečilo uresničitev Drnovškove obljube o enoštevilčni inflaciji. Zato lahko pričakujemo občutno višje cene elektrike in naftnih derivatov šele po volitvah 10. novembra.