Vedno več strokovnjakov, naftnih geologov, se strinja, da smo odkrili več kot 95 odstotkov vseh zalog nafte. Zato lahko z veliko gotovostjo določimo količino, ki nam je na voljo. Porabili smo približno polovico nafte, ki je dostopna, in nadaljujemo s porabo 75 milijonov sodov na dan. Od leta 1981 porabimo več nafte, kot je najdemo, in razlika med količino porabljene in na novo najdene nafte se veča. Po več kot 50 letih raziskav in analiz je sedaj postalo jasno, da se stopnja, po kateri lahko črpajo svetovni proizvajalci nafte, bliža maksimumu (oil peak). Z veliko truda in z velikimi stroški lahko sedanjo proizvodnjo vzdržujemo nekaj let, potem pa se bo proizvodnja, to bo posledica fizikalnih (ne ekonomskih) zakonov, začela nepovratno zmanjševati. Več kot 50 držav proizvajalk nafte je že na stopnji trajnega upadanja proizvodnje: Libija (1969), Egipt (1993), Kolumbija (1999), Iran (1973), Brunej (1979), Venezuela (1971), Kitajska (2000?), Velika Britanija (1999), Norveška (2001). V nekaterih državah je proizvodnja upadla celo za 5 odstotkov na leto! Države na Bližnjem vzhodu so tradicionalno lahko preprečevale pomanjkanje na trgu, vendar je samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi same doživele prelom, če ga morda že niso.