Ne glede na to pa ambiciozni programi privatizacije in zmanjšanje davčnih bremen v srbski entiteti po mnenju strokovnjakov napovedujejo, da bodo tuji lastniki kapitala, če bo zagotovljena tudi politična varnost v državi, raje vlagali pri Dodiku kot v Federaciji BiH, kjer je bilo od leta 1999 do sredine lanskega leta privatizirane vsega 40 odstotkov državne lastnine. V gospodarskih krogih in zbornicah menijo, da so ti rezultati zelo slabi. Še poraznejši so, če upoštevamo finančne učinke privatizacije. Premoženje, vredno skoraj devet milijard mark, kar je približno 4,5 milijarde evrov, je državni blagajni prineslo vsega 424 milijonov mark gotovine. Vse drugo je šlo za certifikate, ki nimajo skoraj nobene vrednosti. Proces privatizacije je lani zavrla politična neenotnost v vladi Federacije BiH. Več kot eno leto je zavlačevala z dokapitalizacijo in prodajo deleža največjega naftnega distributerja Energopetrola najboljšemu ponudniku, konzorciju INA-MOL, za približno 250 milijonov mark. Več let je zavlačevala tudi s privatizacijo največjega bosanskega izvoznika, podjetja Aluminij. Ko pa je bil konec lanskega leta med vlado FBiH in menedžmentom mostarskega kombinata dosežen sporazum o lastništvu in privatizaciji, je minister za energetiko z vetom preprečil njegovo izvedbo in celoten proces zaustavil.