Jakac je imel obljubljenih 300 dolarjev. Zaslužil jih je ob kongresu, ki je potekal v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču leta 1958. Takrat mu je Lojze Gostiša obljubil 300 dolarjev, če nariše Marxa, Engelsa in Lenina. Narisal je tri velike portrete, a do odhoda ni dobil denarja. Gostiša je dejal, da mu bodo denar poslali v Ameriko. Dolgo smo ga čakali. V Ameriki je Jakac delal portrete za nekega naftnega bogataša. Tudi temu ni šel denar iz rok. Ker sva hotela kupiti avtomobil brez carine, kar je bilo takrat še mogoče, sem pobarala gospoda, da nemudoma plača račune za avtomobil, kar je tudi storil. Dan zatem so se predpisi spremenili. Jakac je takrat dejal: Dobro, da imam babo! Avtomobil je bil v Ljubljani prej kot midva. Nobeden od naju ni imel izpita, je pripovedovala Tatjana Jakac, ki se je leta 1960 odločila za šoferski izpit in ga naredila. Tudi Jakac se je učil voziti, bal pa se je, da bo kje ob poti zagledal lep motiv in pozabil na previdnost.