Na svetovnem naftnem kongresu, ki je bil lani septembra v Rio de Janeiru, je bila med drugim izpostavljena tudi problematika odnosov med proizvajalkami nafte, ki so v glavnem združene v OPEC, in državami porabnicami nafte, ki so združene predvsem v Mednarodni agenciji za energijo (IEA) v okviru OECD. Takrat je bilo jasno povedano, da so na osnovi izkušenj po naftnih šokih v začetku 70. let tako proizvajalke kot porabnice nafte ugotovile, da nestabilnost škoduje obojim. Prvim zato, ker kot rečeno ne morejo dolgoročno načrtovati svojih naložb, drugim pa zaradi ustvarjanja pritiskov na gospodarsko stabilnost. Sedanja situacija je torej rezultat dogovora med OPEC in IEA, da je stabilnost cen in s tem preskrbe z nafto v interesu vseh. To velja tudi za cenovni okvir sodčka nafte, ki naj bi se gibal med 22 in 28 dolarji. Prizadevanja vseh ključnih igralcev na svetovnem trgu nafte so zato usmerjena v ohranjanje tega ravnotežja. Obdobje konfrontacij, značilno za 70. leta, je mimo.