Turkmenski prezident Saparmurat Nijazov rad reče: “Nisem Idi Amin, le na turkmenski televiziji ga igram.” Za tipa, ki je Idi Amin in ki se tako tudi obnaša, ima blazen smisel za humor. Da bi bilo vse skupaj še bolj veselo in slovesno, se je preimenoval v Turkmenbashija, “Očeta vseh Turkmencev”, nedavno pa celo v “Turkmenbashija Velikega”. Po sebi je imenoval mesta, ulice, aleje, parke, tovarne, letališča, šole, javne stavbe, inštitute in celo meteorit. Oh, in vodko! Kar je čudno, še zlasti če pomislite, da je Turkmenbashi, nekdanji hardcore ateist, zdaj po novem musliman, da je pred časom celo romal v Meko in da se v Meki ob besedi vodka primejo za meč. V čast njegovemu romanju so postavili celo mošejo in jo imenovali po njem. V Turkmenistanu je vse Turkmenbashi. Da je tudi vodka Turkmenbashi, je le še en dokaz Turkmenbashijeve neskončne širine. In ker se vse, kar izreče, lepo prime (ne, nobenega oporekanja), je sklenil, da bo spremenil še koledar da bo potemtakem preimenoval mesece in dneve. Januar je imenoval kar po sebi - Turkmenbashi. Ljudstvo je bilo navdušeno. No, ko je rekel, da bi rad april imenoval “Mati”, je bil predsednik Nacionalnega sveta tako navdušeno ganjen, da je vzkliknil: Visokost, zakaj ne bi aprila imenovali kar po vaši materi?! Khm, zanimivo, privlačno, iz srca, je dahnil Turkmenbashi in dodal: Bom premislil. Vidite, tip je odprt. In širok. In bogat. Turkmenistan, eden izmed stebrov Kaspijskega bazena, zbit med Iran, Afganistan, Uzbekistan in Kazahstan, je pač bogat z nafto in zemeljskim plinom. Bolje rečeno, Turkmenistan ima četrte največje rezerve zemeljskega plina na svetu! Turkmenbashi je novi naftni šejk in novi, nekako naravni zaveznik “vojne proti terorju”. Če ga ne bi bilo, bi si ga moral Bush izmisliti.