V današnjem svetu imamo več kot ducat žarišč, ki jih označujejo za mesta verskih spopadov. Za nas, Evropejce, bi to lahko bil spopad na Severnem Irskem, čeprav so to stari spopadi okrog irske nacionalne države, v resnici pa je to boj med Irci in Angleži. Tudi na Kosovu si stojijo nasproti ortodoksni pravoslavni Srbi in islamski kosovski Albanci. V resnici ne gre za verske spopade, čeprav se pri tem zlorabljajo tudi verske razlike, temveč gre za spopad med srbskim in albanskim narodom. Danes se veliko govori o spopadih v Čečeniji. Tudi tu nekateri poudarjajo razlike med pravoslavnimi Rusi in islamskimi Čečeni, vendar gre za proglasitev samostojne Čečenije, ki jo imajo Rusi za integralni del federalne Rusije. Čeprav je tudi tukaj zlorabljena razlika v verovanjih, gre v ozadju v resnici za naftno vojno, saj je Rusom veliko do tega, da naftovodi in plinovodi tečejo čez Čečenijo, ne pa proti jugu, kjer so zainteresirane zahodne naftne korporacije in njihovi režimi. V zadnjem času smo imeli konec dolge krize v Timorju. Tudi tu so bile razlike v veri, vendar je bila to odcepitev Timorja od Indonezije. Podobno je med Indonezijo in Moluki ter še nekaterimi indonezijskimi otoki, ki jih označuje tudi različno verovanje, vzroki pa so v medetnijskih pripadnostih spornih strani. V Indiji so notranji konflikti zaviti v medsebojne spopade med budisti in islamisti, vendar so tukaj razlike v narodnosti in jezikih. V Kašmirju se bojujejo islamisti in budisti, vendar so spori povsem etnični, poleg tega sta se vanje vključili še obe sosedi, Indija in Pakistan.