Dve mladinki leta gospodovega 1986 korakata skozi Oklahoma Ciy, ko iz grma skoči žaba. "Če me poljubiš, bom tvoj naftar!" Starejša pristopi k žabi, jo pobere in si jo ogleda - potem pa jo brez besed zbaše v torbo. Mladinki odkorakata naprej. Po petnajstih minutah mučne tišine se mlajša ne more več zadrževati. "Pa zakaj nisi poljubila žabe?" Starejša dahne: "Kaj pa naj počnem z naftarjem? Raje imam govorečo žabo!" Spontano ljudsko blago, huh. Na začetku tridesetih je bilo samo v najožji okolici Oklahome Cityja kakih 2.000 naftnih vrtin. Ko so namreč tu na lepem odkrili nafto, so se kmetje čez noč prelevili v naftarje. Vrtali so in vrtali, naftne črpalke so rasle kot gobe po dežju, biznis je cvetel in Oklahoma je postala naftna velesila. Kmalu je bilo naftnih vrtin že toliko, da niso več vedeli, kaj naj z njimi. Oklahoma je bila nenadoma dežela nafte. Kdo bi si mislil! Še malo prej je bila le dežela Indijancev. In to dobesedno. Oklahoma je bila izključno indijanski teritorij. Do leta 1889, ko je vlada sklenila, da vrata odpre tudi belim naseljencem, ki so jih postavili na štartno linijo in dali signal - bum & vrum! Začela se je dirka za oklahomsko zemljo. Kar si dobil, je bilo tvoje. Mnoga mesta ne vedo, kdaj natanko so nastala, utapljajo se v približkih in mitih, toda Oklahoma City ve povsem natančno, kdaj se je rodil. Skoraj do minute točno - 22. aprila 1889, ko se je začel "Great Oklahoma Land Rush". Znak za štart je bil dan opoldne, kraj, kjer danes stoji Oklahoma City, pa je bil od štartne linije oddaljen le 30 milj ježe. Kmalu zatem se je začela še dirka za nafto. Kar si dobil, je bilo tvoje. Vsi so čez noč postali naftarji. Pozabili so na bombaž, pšenico in arašide. A le kaj ne bi - naftni kapitalizem je ljudi čez noč apokaliptično zdiferenciral, začela se je apokaliptična gospodarska kriza in da bi bila mera polna, je Oklahomo zajela apokaliptična suša, ki je vso floro in favno prekrila s prahom. Oklahoma je bila na začetku tridesetih videti kot žrtveno jagnje. In tretjina Oklahomčanov je zbežala na zahod. V Kalifornijo.