Na Downing Streetu 10 se bojijo, da so tudi upor laburističnih poslancev, s katerim so minuli teden izsilili Brownovo popuščanje pri davčnih spremembah v zvezi s tako imenovanim davkom na revščino (podvojitev davka, z 10 na 20 odstotkov, za tiste z najnižjimi prihodki, ki so od 5000 do 18.000 funtov na leto), organizirali blairovci, da bi destabilizirali Browna. Lavyjevo prihajajočo knjigo Vprašanje časti imajo za »spominsko poravnavanje računov« blairovcev, ki jih je Brown skupaj z Blairom junija lani prisilil z oblasti s sicer na videz urejeno in organizirano primopredajo. Brown je v toliko večjih težavah zaradi začetka stavkovnega vala – prejšnji teden so prvič po 21 letih stavkali učitelji, ki so zahtevali višje plače. Opolnoči se je končala 48-urna stavka v največji britanski naftni rafineriji, ki je gospodarstvo veljala 100 milijonov funtov. To je bila prva stavka v kakšni britanski naftni rafineriji v 73 letih. K splošnemu vtisu o težavah vlade in Browna prispevajo tudi velika gospodarska upočasnitev v prvem četrtletju leta, ko je bila gospodarska rast samo četrtodstotna, in raziskave javnega mnenja, v katerih laburisti zaostajajo za konservativci že za 18 odstotkov (konservativci – 44, laburisti – 26), Brown pa za Cameronom že 13 odstotkov (Cameron – 47, Brown – 34). Če bo izid četrtkovih lokalnih in županskih volitev res tako porazen za laburiste, kot napovedujejo, bo Brown v še večjih težavah, kot je zdaj, ko odmevajo besede kot »laburisti spoznavajo, da imajo poraženca, ne pa voditelja« (Cameron), »Brown je na zemlji zato, da bi spominjali, kako dober je bil Blair« (lord Desai) in »laburistom manjka močan voditelj« (lord Levy).