Leta 1944 se je vnel spor med Britancem Maynardom Keynesom, ki je predlagal ustanovitev svetovnega sklada, ki bi pomagal vzdrževati gospodarsko dejavnost in zaposlenost v času krize, in Američani, ki so predlagali sistem 'kreditov za strukturno prilagajanje'. V sporu obeh konceptov je prevladal slednji. Tako je nastal sedanji svetovni gospodarski sistem, čigar temelj predstavljata WB in IMF. Po letu 1971, ko je dolar izgubil zlato podlago in ko je izbruhnila velika naftna kriza, se je začelo novo obdobje, za katerega je bila značilna hitra rast zadolževanja. V ozadju le-te so bili tudi ideološko-politični razlogi in nekatere države so jemale kredite, čeprav jih niso potrebovale. V osemdesetih letih, ko se uveljavi washingtonski konsenz in prihaja do prevlade ideologije tržnega fundamentalizma, se začenja tretje, ključno obdobje.