Najbolj prodajani neosvinčeni 95-oktanski bencin po novem stane 153,80 tolarja za liter (prej 149,50 tolarja), navadni super 167,10 tolarja (stara cena 162,70 tolarja) in neosvinčeni super plus z 98 oktani 163,50 tolarja za liter (doslej 158,80 tolarja). Za 91-oktanski neosvinčeni motorni bencin je treba od polnoči plačati 153,10 tolarja (prej 148,80 tolarja za liter). Enake cene motornega bencina veljajo tako pri Petrolu kot pri OMV Istrabenzu. Gre že za šesto podražitev po sprejetem modelu, vmes pa sta bili tudi dve pocenitvi. Kakšen stotin razlike je med naftnima družbama pri cenah plinskega in kurilnega olja. Pri Petrolu zdaj stane liter dizla 169,30 tolarja, kar pomeni, da je poskočil za natanko 10 tolarjev, liter ekstra lahkega kurilnega olja pa je po 113,90 tolarja (prej 108,50 tolarja). Podražil se je tudi minuli torek s 102 na 108,50 tolarja. Zanimivo je, poudarjajo v Petrolu, da je od danes plinsko olje pri nas dražje od motornega bencina. Razlog se skriva (tudi) v predpisanih davčnih obremenitvah po posameznih derivatih. Vendar se tudi drugje po Evropi razmerje med ceno dizla in bencina ruši, za kar gre kriviti predvsem podivjane borzne cene srednjih destilatov. Pravi pomen višjih kotacij pa se pokaže šele ob preračunu cen na liter (iz dolarjev na tono), ko se razlika med bencini in srednjimi destilati zaradi različne specifične gostote derivatov še poveča. V zadnjih dneh so borzne cene plinskega in kurilnega olja preskočile cene motornega bencina, kar se je nazadnje zgodilo pred štirimi leti zaradi hude zime in porušenega razmerja med proizvodnjo in porabo. Tudi cena za sod surove nafte je znova zrasla (na 34,37 dolarja v petek), tako da obeti za prihodnost niso najboljši.