Obdobje preroda v naftni industriji pa sovpada tudi z obdobjem, ko se je ruska država pod vodstvom predsednika Vladimirja Putina začela kazati znake, da naftnega sektorja ne namerava prepustiti neobvladljivim zasebnikom. Najodmevnejši primer je bilo de facto podržavljenje Jukosa, nekoč največje ruske naftne družbe. Podjetje je bilo obtoženo ogromne davčne utaje, za poplačilo davčnega dolga pa je sodišče odredilo prodajo po delih. Juganskneft, glavni del naftne dejavnosti Jukosa, je leta 2005 za 9,4 milijarde dolarjev (za polovico tržne vrednosti po ocenah zahodnih analitikov) kupila neznana družba Bajkal Finas Group. Kmalu ga je prodala državni naftni družbi Rosneft, pozneje pa se je izkazalo, da so bili v posel vpleteni bližnji sodelavci predsednika Putina. Mnenje, da je šlo za izmišljene obtožbe, katerih namen je bila renacionalizacija naftne industrije, se je med poznavalci še utrdilo potem, ko je Juganskneft (tokrat kot enota Rosnefta) v pritožbenih postopkih dosegel, da so mu sodišča bistveno znižala davčni dolg.