Nekdanja skupna država je imela nižje davke na prodajo naftnih derivatov, kot so bili v navadi v Evropi. Utemeljitev je bila ena sama: nerazvita gospodarstva potrebujejo poceni goriva, da so lahko konkurenčna tistim, ki so tehnološko bolje opremljena. Ta sistem je podedovala tudi Slovenija in se ga dolgo ni lotila spreminjati, pa čeprav so ekonomisti opozarjali, da nizka cena naftnih derivatov ni ustrezna ekonomska rešitev za državo, predvsem pa so kazali na nesmisel, da je bilo plinsko olje celo dražje od bencinov ali pa je vsaj imelo enako ceno. Nizka cena je privabljala tujce v naše bencinske prodajalne, ti pa so prinašali vsaj prva leta samostojnosti zelo potreben tuji denar za krepitev državnih deviznih rezerv. Ko je ta potreba odpadla, se je začela spreminjati tudi cena, in sicer tako, da je država počasi spustila iz svojih rok določanje naftnih cen in jih prepustila trgu, hkrati pa povečevala davčne obremenitve.