Vzdrževanje pretiranega števila kosov neuporabnega, zastarelega orožja in nepremičnih zmogljivosti, ki v sodobnih asimetrijah na vojaških poljih nimajo pravega mesta, ni v interesu nobene od strani. In pri boju s terorizmom, ki ga ameriške obveščevalne agencije v lani objavljeni strategiji nacionalne varnosti razumejo kot osrednjo grožnjo nacionalni varnosti, nima prave veljave. Še manj Rusijo in ZDA zanima izguba vodilnih vlog v sodobni svetovni ureditvi. Ruski zunanji minister je v torek govoril o tem, da tako ZDA kot Rusija delita željo po svetu brez jedrskega orožja, pri čemer pa je opozoril na vrsto drugih orožij, ki ostajajo "strateška prednost" največjega proračunskega obrambnega kolača in njegovih najljubših zaveznic. In prav tu je kleč. Bržčas so tudi najbolj hladnovojno utirjeni misleci v Pentagonu ugotovili, da take ureditve ni več in da je veliko bolj "pomembno" (če je to sploh smiselno opredeliti s to besedo) vlagati v pametnejše orožje (kar je nedvomno še en oksimoron). To prinaša raziskave in razvoj, obenem tudi tržno prednost. Ameriški predsednik se je lotil simbolike, ki zbuja prijetne misli. A (od državnih akterjev) jedrske bombe pravzaprav nihče ne želi uporabiti. Prvi ali drugi?! Obamov obračun z jedrsko oborožitvijo je pristop od zgoraj navzdol, ki razen simbolne vrednosti ne prinaša skorajda nič drugega kot odstranjuje strošek za orožje, ki deluje le v funkciji zastraševanja. Za to pa je, pustimo ob strani številke, dovolj že ena jedrska bojna konica. Na prvi pogled je bistveno drugače, a je vseeno še kar enako.