Po novem letu se bomo Slovenci z evri srečevali predvsem v tujini, denimo med smučanjem v Avstriji ali nakupi v Italiji, a še to le v obliki dvojnih cen, kjer bo evro imel vlogo namišljenega, zgolj obračunskega denarja. (Kronično lahkoverne žrtve prevarantov morebiti velja spomniti, da se bo evro v bankovcih in kovancih pojavil šele po letu 2002, zato naj vsaj pred tem datumom ne nasedajo morebitnim predčasnim ponarejevalcem nove valute). Ker tudi pri sosedih lire in šilingi ne bodo izginili čez noč, kakšnih pretresov pri plačevanju ne bo, pa tudi cene se ne bodo bistveno spremenile. Tudi strah, kaj se bo zgodilo z našimi prihranki, je povsem odveč. Čisto vseeno je, ali imamo vloge v evrih, markah, šilingih ali kaki drugi od enajstih nacionalnih valut evropske monetarne unije, saj bodo obrestne mere in tečaji zanje enotni in bodo ostali enaki skozi vse prehodno obdobje. Občanom bomo z novim letom ponudili tudi možnost varčevanja v evru, s čimer pa ne bodo ničesar niti izgubili niti pridobili. Tisti, ki pač želijo poskusiti z evrom, naj spremenijo kakšne devize vanj. Takšna konverzija v knjižni denar bo opravljena brezplačno. Če pa imetniki deviznih vlog v markah nameravajo marke tudi porabiti, naj teh vlog ne spreminjajo. Gotovinska izplačila pri transakcijah iz ene v drugo valuto bodo namreč še vedno strošek, saj bodo vse nacionalne valute ostale zakonito plačilno sredstvo in v odnosu do tolarja kotirajo po nakupnem in prodajnem tečaju, razlaga Polona Bevc, direktorica sektorja zakladništva pri SKB banki.