Namenska proizvodnja v družbi STO obsega od 35 do 40 odstotkov proizvodnje (izdelujejo še stiskalnice, valje in drugo), znotraj vojaškega programa pa je v zadnjem desetletju vse večji delež za civilne potrebe. To velja tudi za nacionalno raven, saj danes o vojaški obrambni industriji v Sloveniji v pravem pomenu besede skorajda moremo govoriti. Obstaja civilna industrija, ki ima v svojem programu tudi vojaško proizvodnjo (takšnih podjetij je v Sloveniji 36, najbolj znani sta prav STO in Fotona), in povprečni delež vojaške proizvodnje v teh podjetjih je okoli deset odstotkov. Z nacionalnoobrambnega vidika je ta delež izrecno premajhen, z ekonomskega pa je to dobro, saj v tem primeru podjetja niso tako izpostavljena občutljivemu dogajanju na vojaškem trgu. Izvoz slovenske vojaške opreme je zanemarljiv, predvsem pa je v zadnjem desetletju izjemno nazadoval: leta 1990 je slovenska vojaška industrija izvozila za okoli 200 milijonov dolarjev, leta 1993 za dobrih 21 milijonov dolarjev, v letu 2000 pa za tri milijone dolarjev vojaške opreme. Morebiti se tudi slovenski vojaški industriji obeta kakšno lepše leto, saj sta tako STO kot Fotona med kandidati za protidobave za vladno letalo, ki bo, kot je znano, slovensko državo stalo dobrih 35 milijonov dolarjev.