Igor Bavčar: Odsotnost regionalnega povezovanja in tesnejšega sodelovanja območnih gospodarskih, podjetniških ter nastajajočih kmečkih oz. kmetijsko-gozdarskih zborničnih združenj v luči približevanja EU ni dobra. Vse te stvari morajo biti nujno povezane na regionalni ravni. Vlaganje v ljudi, ki imajo podporo na lokalni ravni, lahko sproži reševanje stvari širšega pomena na ravni regij. Logično je bilo, da smo na začetku ustvarjanja nove države bolj poudarjali najvišjo, nacionalno raven, sedaj pa se začenja delo tudi na drugih ravneh. Problem zagotavljanja sociale za ljudi na manjših kmetijah bo eden od trših orehov, kjer se bo zagotovo postavilo vprašanje, ali lahko to reši le kmetijska politika. Ljudem je treba zagotoviti neko dostojno življenje in preživetje ob upoštevanju danih razvojnih potencialov v konkretnih okoljih. Kjer so mladi, se vedno najdejo neke rešitve, najtežje pa je tam, to vam govorim iz lastne prakse, v kateri se dnevno srečujem s kopico ljudi, kjer rečejo: »Le pomagajte nam!« Veliko laže je pomagati tistemu, ki ima program in projekt, ki ve, kaj hoče, četudi mu še manjka denarja in znanja. Če veš, da je stvar perspektivna in da imajo ljudje voljo, tudi večje naložbe niso tako problematične. To je kot noč in dan v primerjavi s prej omenjeno situacijo, ko ljudje, da tako rečem, praktično pridejo prositi vbogajme. Včasih imam občutek, da naša kmetijska politika ne zna zelo jasno razmejiti teh stvari in bi rada z nekimi površinskimi ukrepi rešila vse. V bistvu pa, recimo temu uravnilovka, perspektivno ne rešuje ničesar. Sedaj bomo v kratkem začeli s t. i. procesom podvajanja kadrov, čemur v EU pravijo twinning. K nam bodo prišli irski, francoski in drugi strokovnjaki za posamezna področja. Poskušali bomo pripeljati čim več ljudi, čeprav predstavlja določeno oviro to, da nobena država EU ne pušča rada najboljše ljudi za pol leta na delo v državo kandidatko. Kljub temu rabimo te ljudi, da nam povedo, kako so v EU urejena posamezna področja. Stvari, za katere bi mi potrebovali nekaj mesecev, nam lahko oni razložijo v eni uri, ker imajo praktične izkušnje. Vendar pa tudi mi nismo povsem bosi. Zajetna študija dr. Emila Erjavca Slovensko kmetijstvo in Evropska unija denimo je ena od boljših stvari, ki jih imamo za primerjavo določenega področja s taistim v EU. Zato sem se zelo prizadeval za vključitev dr. Emila Erjavca v pogajalsko skupino, kar mi je tudi uspelo. Menim, da lahko kot strokovnjak na svojem področju z obsežnim znanjem o ureditvi kmetijstva v EU v pogajanjih pripomore k doseganju koristi za slovensko kmetijstvo. V nasprotju z drugimi glede slovenskega kmetijstva nisem tako črnogled, še posebno, če se bo država znala organizirati na tem področju. Slovenski narod je zelo priden, le država mora narediti cesto, po kateri bo lahko vozil. Veseli me, da sta se dr. Emil Erjavec in državni sekretar za kmetijstvo in evropske zadeve mag. Franc But dobro ujela. Skupaj namreč vodita pripravo novega 4-letnega programa kmetijske politike in kadrovsko reorganizacijo ministrstva, ki bo po njej v celoti evropsko primerljivo. To pa je zame ključno, saj sam sodim, da je pomembno vedeti, kam gremo kljub trenutni neusposobljenosti in pomanjkanju rešitev. Do sedaj smo v kmetijski politiki bolj ali manj tavali. Leta 1992 je bila sprejeta strategija, ki pa je bila potem bistveno korigirana s traktorskimi protesti.