Kulturne razlike ne kaže razumeti kot proste igre polaritet in pluralitet v homogenem praznem času nacionalne skupnosti. Neskladnost pomenov in vrednot, nastalih v postopku kulturne interpretacije, je posledica perpleksnosti življenja v liminalnih območjih nacionalne družbe, kot sem jo tukaj poskušal raziskati. Kulturna razlika kot oblika intervencije sodeluje v logiki suplementarne subverzije, podobne strategijam manjšinskega diskurza. Vprašanje kulturne razlike ima opraviti z razporeditvijo vednosti oziroma porazdelitvijo praks, ki soobstajata ena ob drugi, ob strani določata obliko družbenega protislovja ali antagonizma, ki ga je treba doseči in ne zanikati. Razliko med disjunktivnimi kraji in reprezentacijami socialnega življenja je treba artikulirati brez preseganja neizmerljivih pomenov in sodb, ki nastanejo v procesu transkulturnega pogajanja. Analitika kulturne razlike nastopi, da bi preoblikovala scenarij artikulacije – ne zgolj zato, da bi odkrila temeljni princip politične diskriminacije. Spreminja položaj enunciacije in z njim povezane odnose v naslavljanju; ne gre le za to, kaj je izrečeno, temveč tudi za to, kje je izrečeno, ne zgolj za logiko artikulacije, temveč tudi za topos enunciacije. Cilj kulturne razlike je ponovno artikulirati vsoto vedenja iz označevalske perspektive manjšine, ki se upira totalizaciji – ponavljanje, ki ne pomeni vračanja enakega, minusv-izvoru, ki ustvarja politične in diskurzivne strategije, pri katerih se prištevanje k nečemu ne sešteje, marveč je namenjeno oviranju izračuna moči in vedenja, pri čemer ustvarja nove prostore subalternega označevanja. Subjekt diskurza kulturne razlike je dialoški ali transferen na način, ki ga poznamo iz psihoanalize. Zgrajen je s pomočjo Drugega, kar napeljuje najprej na to, da je objekt identifikacije ambivalenten, potem pa še na to, kar je pomembnejše, da dejanje identifikacije ni nikoli čisto ali celostno, temveč je vedno del procesa substitucije, premika ali projekcije. Kulturna razlika ne pomeni le nesoglasij med nasprotnimi vsebinami ali antagonističnimi izročili kulturne vrednote. Kulturna razlika v proces kulturne presoje in interpretacije uvaja nenadni šok zaporednega, nesinhronega časa označevanja oziroma preki277