Bi torej zvezna Evropa lahko nadomestila sedanje nacionalne države? Bi se Francozi in Britanci v taki »Evropi« počutili tako doma, kakor se počutijo v svoji državi? Najbrž ne, toda ali bi se morali? Kadar Evropejci razmišljajo o prihodnjih evropskih institucijah, napetosti vedno nastanejo zaradi razlik med posameznimi nacionalnimi identitetami in skupno evropsko identiteto. Kaj pa če bi skupne evropske institucije pogledali skozi prizmo nacionalnih institucij? Kaj če se evropska zavest ne bo razvijala v smeri, ki bo vse bolj naklonjena nekakšnim naddržavnim, supranacionalnim institucijam, ampak se bo z upadanjem lojalnosti obrnila k oživljanju manjših skupnosti?

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Bi biti pomožni glagol; pogojnik
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
zvezna zvezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Evropa Evropa samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
nadomestila nadomestiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
sedanje sedanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
nacionalne nacionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
države država samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
Francozi Francoz samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
Britanci Britanec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
taki tak kazalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
Evropi Evropa samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
počutili počutiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
kakor kakor podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
počutijo počutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
svoji svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
državi država samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Najbrž najbrž členek
ne ne členek
toda toda priredni veznik
ali ali priredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
morali morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Kadar kadar podredni veznik
Evropejci Evropejec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
razmišljajo razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
o o predlog; mestnik
prihodnjih prihodnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
evropskih evropski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
institucijah institucija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
napetosti napetost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
nastanejo nastati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zaradi zaradi predlog; rodilnik
razlik razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
med med predlog; orodnik
posameznimi posamezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
nacionalnimi nacionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
identitetami identiteta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
in in priredni veznik
skupno skupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
evropsko evropski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
identiteto identiteta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
skupne skupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
evropske evropski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
institucije institucija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pogledali pogledati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
skozi skozi predlog; tožilnik
prizmo prizma samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
nacionalnih nacionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
institucij institucija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
evropska evropski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zavest zavest samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
razvijala razvijati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; mestnik
smeri smer samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
naklonjena naklonjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
nekakšnim nekakšen nedoločni zaimek; moški spol, množina, dajalnik
naddržavnim naddržaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
supranacionalnim supranacionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, dajalnik
institucijam institucija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
ampak ampak priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
z z predlog; orodnik
upadanjem upadanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
lojalnosti lojalnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
obrnila obrniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
k k predlog; dajalnik
oživljanju oživljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
manjših majhen splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, rodilnik
skupnosti skupnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar