Na včerajšnji zadnji seji je svoje delo povzela tudi vsaka od petih komisij za posamezna izobraževalna področja posebej, pri čemer je za javnost verjetno najbolj zanimiva dilema, ali so novi programi in učni načrti takšni, da bodo bistveno razbremenili učence in dijake ali ne. Mnenja so tudi v NKS deljena. Programi prenovljene splošne ter klasične gimnazije že tečejo, prav tako so v tem šolskem letu redno stekli programi novih strokovnih gimnazij - tehniške, ekonomske in umetniške, ki jih obiskuje skoraj tretjina vseh gimnazijcev novincev. Bolj kot tistim, ki dvomijo o resnično razbremenjenih programih (ocene za prihodnjo osnovno devetletno šolo in za prenovljeno gimnazijo, ki izvirajo iz anketiranja učiteljev, napovedujejo v povprečju kakih 15 odstotkov manj snovi, zato pa več časa za njeno utrjevanje), se zdi ta hip modro pritrditi onim, ki pravijo - počakajmo in videli bomo. Naj spregovorijo izkušnje v razredih. Na nekaj več kot 40 osnovnih šolah bodo v jeseni poskusno uvedli devetletko (bodisi že novi prvi razred bodisi zadnje triletje, tako da bodo otroci iz sedanjega 5. razreda vstopili v program prilagojenega novega 7. razreda, v šolo pa seveda hodili osem let in ne devet), gimnazijski programi, kot rečeno, že tečejo po novem - ni pa še nikogar, ki bi jih spremljal, ocenjeval, strokovno vrednotil. To bo naloga t. i. evalvacijske komisije, ki ima 17 članov, ti pa naj bi imenovali podkomisije po enakem sistemu, kot ga že imamo pri strokovnih svetih: za splošno izobraževanje, za poklicno in stokovno izobraževanje ter za izobraževanje odraslih. Znano je že, da naj bi evalvacijsko komisijo vodil direktor Pedagoškega inštituta dr. Janez Juhant. Zdaj ko nacionalni svet za prenovo s svojimi burnimi sejami in komisijami vred odhaja s prizorišča prenove, stopajo v središče pozornosti javni zavodi s svojimi predmetnimi strokovnjaki - kot na primer zavod za šolstvo in zavod za poklicno izobraževanje. Prenova pa se s papirjev seli v življenje učiteljev, učencev, dijakov in staršev. Zato se je zelo pomembno zavedati, da ni zabetoniran projekt, ki si ne more privoščiti nobenega popravka več, ampak živ organizem, ki se bo moral še precej prilagajati.