Bogdan Barovič (SNS) je predlagal, državni zbor pa podprl, da bi tudi pri nas, tako kot jih imajo v Avstriji, zgradili stadione tehnične kulture. Namenjeni bi bili za različne oblike izobraževanja mladih voznikov za varno vožnjo, za izpitne centre in ne nazadnje tudi za sproščanje adrenalina pri hitri vožnji. Tretje priporočilo so napisali v NSi. Menijo namreč, da bi morale šole več pozornosti namenjati vzgoji mladih v strpne, uvidevne in civilizirane udeležence v prometu. Varnost v prometu je po njihovem mnenju treba graditi predvsem na utrjevanju vrednot oziroma razvijanju čuta za soljudi. Podobno menijo tudi v SDS, zato vladi priporočajo, naj v poglavju nacionalnega programa zapiše nalogo korenite in celovite prenove praktičnega usposabljanja bodočih voznikov s posebnim poudarkom na tehniki varne vožnje. Tudi ta priporočila je velika večina poslancev potrdila. Sicer je temeljni cilj tega programa, ki ga bodo uresničevala štiri ministrstva, notranje, šolsko, prometno in ministrstvo za zdravje, v štirih letih znižati število smrtnih nesreč na cestah za polovico. Število mrtvih v prometnih nesrečah do leta 2005 naj bi tako omejili na največ 210. Leta 1995 so ceste terjale življenja 415 ljudi, leto kasneje je bilo smrtnih žrtev 389, leto zatem 358, leta 1998 311, predlani 335 in lani 313. Od leta 1995 do lani so bili pešci vsaka peta smrtna žrtev na cestah, v istem obdobju je bilo 7,3 odstotka žrtev prometnih nesreč kolesarjev; mladi vozniki ali potniki od 18. do 24. leta starosti pa so bili vsaka osma smrtna žrtev. Program zajema pet projektov, ki posebno pozornost namenjajo prav varnosti peščev, kolesarjev in mladih voznikov, med vzroki za nesreče pa preveliki hitrosti in alkoholu.