Edini, ki so bili lahko slabe volje, a tega niso smeli pokazati, so bili Račan in nekateri člani njegove vlade. V rokah so imeli zapečateno ovojnico Carle del Ponte, ki v takšnih ovojnicah nikoli ne vošči rojstnega dne ali novega leta, ampak odločno in brez občutka za notranjepolitične težave zahteva, da naslovnik v kratkem pošlje v Haag osumljene za vojne zločine. Prišel je trenutek, ki se ga je ta oblast bala, čeprav je bila tudi sama, na zadovoljstvo mednarodne skupnosti, soudeleženka ustvarjanja novonastalih razmer. Sprejela je ustavni zakon o sodelovanju s Haagom, hkrati pa ni zbrala dovolj notranje enotnosti in poguma, da bi aretacije in sojenja opravila sama in se tako izognila vedno občutljivemu, za nacionalni ponos neprijetnemu posegu mednarodnega sodišča.