»Ne, ne, ne tako!« sem mrmrala, kajti bolečina, ki je prihajala in odhajala, je postajala neznosna. Ponovno me je grobo zagrabil za obe nogi, z naglo kretnjo povlekel pod zadnjo plat blazino in ko sem že mislila, da je vsega konec, je prodrl vame s tolikšno močjo, da sem na ves glas zakričala. Čez nekaj dolgih trenutkov, ko nisem vedela, kje sploh sem, je njegovo sopenje počasi pojenjalo, prevalil se je na drugo stran in obmiroval. Moje telo je bilo ena sama bolečina, in med nogami je vsak centimeter kričal po nežnem dotiku, ki ga pa ni bilo…