In medtem ko predsednik mestnega sveta na ves glas razglaša, kakšne barabe so ga obkrožale za predsedniško mizo velike sejne dvorane, in stranke (izvzemši seveda svoje SDS) obtožuje, da so želele le drobtinice z mize in ne pravega proračuna, kot si ga predstavlja sam, si lahko župan zadovoljno mane roke. Po nekaj izgubljenih bitkah, ko se je osnutek proračuna vedno znova vračal v mestno upravo, je tokrat dobil vojno in uspel v bistvu z enako metodo, kot se je običajno poslužuje njegov pandan v mestnem svetu - malo politične kupčije in osnutek je postal predlog, proračun pa je tik pred sprejetjem. Tudi Kovačič je priznal, da je v tej komediji zmešnjav prav župan (ki zaradi nesprejetega proračuna ne more plačati, naprimer, proslave na Kongresnem trgu, za katero je pogodbo sklenil Kovačič oziroma MS) odigral ključno vlogo.