Vrhunec svojega razvrednotenja pa sem doživel, ko sem svojo najdražjo ob čudovitem pomladanskem popoldnevu povabil na sprehod. »Sram me je, da bi se s tabo kazala v javnosti, poglej se, kakšen si v teh teniskah,« me je zatolkla in protestno obsedela pred televizorjem, kar je edino znala. »Dama«, ki raje »da« drugje kot doma, je kmalu postala moja bivša žena, jaz pa sem si dobil mlajšo, ki me je že pred mojo ločitvijo občudovala zaradi mojega znanja in sposobnosti, s čimer se je potem tudi na veliko hvalila, tako da so nenadoma cele »ekskurzije« hodile k nama na obisk, občudovat tisto njeno »čudo od moškega«. Ampak ne boste verjeli, pred vsakim oziroma predvsem pred vsako, ki si je prišla ogledat to »čudo«, me je na vsak način hotela ponižati in omalovaževati. Seveda je svojo »večvrednost« na ves glas razglašala tudi doma.