Mesto je bilo tedaj pretežno nemško. Nemško vsaj v smislu bogatejšega meščanstva, uradništva in izobraženstva. Oče Matija se je razglašal za Čeha. Pravzaprav bi bilo bolje reči, da je imel panslovansko prepričanje. Seveda pa tega v nemških ali nemškutarskih meščanskih krogih niso prav radi slišali. Kaj kmalu je imel zaradi tega težave. Ne sicer v dikrektnem nagajanju policije ali oblasti, pač pa na poslovnem področju. Eden njegovih pomočnikov je zavohal svojo priložnost. Odločil se je, da začne na svoje, v nasprotju z Matijo pa je na ves glas razglašal svojo nemškutarsko usmerjenost, čeprav je bil pravi Slovenec. Na takšen način je svojemu nekdanjemu mojstru speljal lepo število strank. Ne sicer vseh, pač pa bogatejše, ki so si tudi laže in večkrat privoščile novo obutev. Za družino Tuma so se začeli precej slabši časi. Oče je izgubljal vse več pomočnikov, tako da je bilo zaslužka še manj. Družina se je stiskala v majhnem stanovanju. Oče Tuma je kmalu začel razglašati levičarske nazore, malo tudi zaradi poslovnih neuspehov. Tuma sam je kasneje napisal, da je krilatico »Delavci vseh dežel, združite se« slišal iz očetovih ust. Očitno je imel oče velik vpliv na svoje otroke, kajti starejši Henrikov polbrat Ferdinand je bil znan socialistični aktivist v tedanji habsburški monarhiji in bil tudi obsojen zaradi svojega delovanja.