"Voznika avtobusa je menda pri trčenju kar vrglo skozi steklo. Ranjen ni bil, bil pa je v hudem šoku. Kar naprej je spraševal, ali se je komu kaj zgodilo, in sploh ni vedel, kaj se dogaja okoli njega. Dejal mi je, da je tik prek železniškim prehodom pogledal na obe strani in da sploh ni videl prihajajočega vlaka. Ko je zapeljal čez tire, je pred sabo zagledal neko žensko v golfu, ki je 'mečkala' na cesti, krilila z rokami in mu zapirala pot. Zaradi nje se je moral ustaviti, čeprav je zadnji del avtubusa še vedno stal na prehodu. Takrat je iz smeri Celja pripeljal potniški vlak, ki je vozil proti Velenju, in trčil v zadnji del avtobusa. Trčenje je bilo tako silovito, da se je avtobus prevrnil in obstal na strehi. Bilo je grozljivo in z besedami se tega sploh ne da opisati. Otroci so bili panični in so na ves glas jokali. Nekatere je ob trčenju vrglo skozi okno na travnik, drugi pa so ostali ukleščeni v zveriženo pločevino. Tisti, ki niso bili hudo ranjeni, so zbegano hodili sem in tja ter kričali, da se ne bodo nikoli več v življenju peljali z avtobusom. Voznik avtobusa je bil tako pretresen, da so ga med hojo morali podpirati policisti. Dejal je, da je voznik že dvajset let in da dosedaj ni imel še nobene nezgode."