Politiki so si tokrat začuda skorajda enotni: megazabavišče načeloma podpirajo, predvsem zaradi velikega števila delovnih mest in neposrednih ter posrednih ekonomskih učinkov, ki naj bi jih imela na gospodarstvo v regiji. Za lokalne skupnosti naj bi bila donosna že sama gradnja objektov, kasneje pa naj bi se v regijo stekala sredstva kar šestih milijonov obiskovalcev letno. Skrbijo jih »neposredni in posredni« negativni vplivi zabavišča, pa tudi, kakšen vpliv bodo imele davčne spremembe na celotno slovensko gospodarstvo. Grenkega grižljaja, ki jim ga je vlada postregla v obliki olajšav za ameriško igralniško verigo, slovenski gospodarstveniki ne bodo pogoltnili zlahka, kljub ugodnim gospodarskim vplivom, ki naj bi ga imelo megazabavišče. »Država se s tem očitno prilagaja določenim gospodarskim potrebam. S tega stališča ne vem, zakaj ne bi olajšav uvedla tudi za določene veje gospodarstva v Sloveniji, ki so v izjemno težki situaciji – če je to signal, da se bo nagibala k temu, to zelo toplo pozdravljam. Če pa je muha enodnevnica, je navdušenje bistveno manjše. Sem pa hkrati zelo žalosten, da so to prvi uvedli tujci,« je vladno odločitev včeraj komentiral novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Zdenko Pavček. Že odkar slovenska javnost ve za načrtovano megazabavišče, pa je slišati očitke, da bi lahko Hit, sicer nekoliko počasneje, s podobno podporo države projekt izpeljal sam. Tudi nekdanji prvi mož Hita Danilo Kovačič je prepričan, da bi lahko Hit pred desetimi leti ta projekt sam uresničil v pol manjšem obsegu in ga kasneje dograjeval s svojim znanjem in ustvarjenim kapitalom. Podobnega mnenja je tudi direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner, saj pravi, da bi bil počasnejši razvoj tovrstnega središča veliko bolj primeren.