Povzemam nekatere dokumente, ki govorijo o vlogi državnega pravobranilstva pri poravnavah. Na primer navodilo ministra dr. Gregorja Viranta: »Državnemu pravobranilstvu se naloži, da pripravi vladno usmeritev, kjer prihaja do položaja, da se državni organ in državno pravobranilstvo ne moreta sporazumeti glede sklenitve poravnave. V teh primerih naj državno pravobranilstvo posreduje poravnalni predlog vladni komisiji za kadrovske in administrativne zadeve v odločitev.« Poraja se vprašanje, zakaj državno pravobranilstvo načeloma nasprotuje poravnavi, če se je vlada odločila zanjo, kjer je to smiselno. Državna pravobranilka Miša Markovič je v omenjenem primeru res odsvetovala poravnavo, toda njen predstojnik Lucijan Bembič je že prej pozival: »Če Republika Slovenija ne bo pokazala dovolj aktivnosti, se lahko zgodi, da bo mediatorka mediacijske postopke končala in zadeve vrnila razpravljajočim sodnikom, kar bo imelo ob morebitni obsodbi Republike Slovenije za posledico tudi višje zamudne obresti in pravdne stroške.« Ob sklenitvi poravnave je mediatorka Mirjana Kranjčevič, ki jo je določilo okrožno sodišče v Ljubljani, toženi stranki, agenciji za okolje, ki je organ v sestavi našega ministrstva, poslala dopis, v katerem je med drugim zapisala: »Glede na navedeno tudi osebno menim, da je sprejet dogovor za obe stranki v sporu ne le sprejemljiv, temveč zelo ugoden, saj se obe rešita številnih sporov in z njimi povezanih stroškov.« Še to, mnenje državne pravobranilke so prejeli tako ministrstvo za okolje in prostor kot ministrstvo za finance in vladna služba za zakonodajo. Med obravnavo sodne poravnave na vladi je bila priložena dodatna obrazložitev, zakaj je smiselna. K očitku pravobranilstva, da zdaj ministrstvo za okolje in prostor sprejme zahtevke v celoti in s tem tudi tiste, ki so bili prej sporni, je bilo pojasnjeno, da ni tako, saj je bilo od zahtevanih 440 milijonov tolarjev sprejetih 270 milijonov. Predlog poravnave je torej pregleden, strokoven, predvsem pa vsebinsko utemeljen. Še vedno pa je vprašanje, zakaj opravljena dela niso bila plačana, ampak je bilo treba to rešiti po sodni poti. Pričakujem, da bo odgovor dala tudi izredna notranja revizija.